V kraški jami našli ogromno pajkovo mrežo, kot kaže, največjo na svetu

V Žvepleni jami na meji med Albanijo in Grčijo je v popolni temi zrasla morda največja pajkova mreža na svetu – vsekakor pa največja, kar so jih kdaj odkrili, poroča portal Live Science.

Mreža se razteza na 106 kvadratnih metrih, po navedbah raziskovalcev pa gre za mozaik tisočev lijakastih mrež, ki skupaj tvorijo en sam gigantski splet.

Pajčevina je pravo pajčje velemesto. V njej naj bi živelo vsaj 111.000 pajkov.

Analiza je pokazala, da kolonijo sestavljata dve vrsti pajkov: Tegenaria domestica, znana tudi kot hišni pajek, in Prinerigone vagans.

Raziskovalci so ocenili, da v "pajčjem megalopolisu" živi približno 69.000 primerkov hišnih pajkov in več kot 42.000 primerkov vrste P. Vagans.

Prvi dokaz, da se vrsti družita in lahko gradita kolonije

Odkritje pa je bilo za skupino mednarodnih raziskovalcev presenetljivo še iz enega razloga.

Gre za prvi dokaz kolonialnega vedenja pri dveh sicer pogostih vrstah pajkov. Vrsti namreč prej nista bili znani po tem, da bi se zbirali ali sodelovali v skupinah.

"Kolonija je edinstven primer sobivanja dveh vrst v isti strukturi mreže v tako velikem številu", je povedal dr. István Urák, izredni profesor biologije na madžarski univerzi Sapientia v Romuniji.

"Narava nas še vedno neprenehoma preseneča," je še dejal.

"Če bi poskušal ubesediti vsa čustva, ki so me preplavila, ko sem zagledal mrežo, bi izpostavil občudovanje, spoštovanje in hvaležnost. To moraš doživeti, da resnično razumeš, kaj pomeni."

Pajčevino so našli že drugi, a niso vedeli, da je tako posebna

Pajkovo megamesto se nahaja v jami, ki jo imenujejo "Žveplena jama".

Gre za kraško jamo, ki jo je izdolbla žveplova kislina, nastala pri oksidaciji vodikovega sulfida v podtalnici.

Čeprav so raziskovalci razkrili nove podrobnosti o pajkovski koloniji, niso bili prvi, ki so mrežo opazili.

Našli so jo že leta 2022 jamarji Češke speleološke družbe med odpravo v kanjon Vromoner.

Ekipa znanstvenikov je jamo nato obiskala leta 2024, odvzela vzorce iz mreže, ki jih je Urák analiziral, preden se je tudi sam odpravil na teren in ugotovil, kako resnično posebna je.

Ugotovitve z obiska Žveplene jame so raziskovalci objavili v strokovni reviji o biologiji podzemlja, Subterranean Biology.